16. in 17. 6. 2025 so se učenci 4. in 5. razreda z razredničarkama in učiteljico spremljevalko odpravili na 2-dnevni izlet v Piran. Bivali smo na OŠ Cirila Kosmača, ki ima del šole preurejen v počitniške kapacitete. Učenci so bili navdušeni nad prostori in takoj smo izkoristili priložnost za uvod v nadaljevalne dejavnosti na čudoviti razgledni terasi s pogledom na morje.
Po kosilu smo se odpravili na krajši potep po Piranu. Hodili smo po ozkih ulicah in se ustavili na Tartinijevem trgu, kjer smo občutili nagajivost primorske burje. Na trgu so se učenci preizkusili v igri Fotograf, ki spodbuja pozorno opazovanje in pomnenje.
Nato smo se odpravili proti najdaljšemu pomolu z rdečim svetilnikom, kjer nas je pričakala turistična ladjica Solinarka. Odpluli smo proti odprtem morju mimo Portoroža, Lucije, Seče do gojišča školjk pred Dragonjo. Opazovali smo pojave na slovenski in hrvaški obali (naselja, marine, poraščenost, soline), predvsem pa uživali ob druženju in petju slovenskih popularnih pevcev in skupin.
Po varnem pristanku smo se peš odpravili mimo cerkve sv. Jurija po razgledni oblani poti proti Fiesi. Tam so učenci imeli priložnost za sproščeno igro, igrali so se na igralih, plezali po mogočnih pinjah, igrali odbojko na mivki in kar hitro našli dva manjša gola, potrebna popravila, ter igrali nogomet. Učenci so v manjših skupinah odšli na obalo, kjer so nabirali polže in školjke ter jih s pomočjo določevalnih ključev poimenovali. Nekateri so namakali noge v že kar toplo morje, za kopanje pa ni bilo primerno, saj je na tem delu obale močneje pihalo. Peš smo se odpravili po krožni poti nazaj proti osnovni šoli.
Ravno ob pravem času smo bili na varnem, se umili in povečerjali, saj se je nad nami razširila nevihta. Na razpolago je bila ena kopalnica s tušem, zato smo uvedli vojaški režim tuširanja. Eni učenki 4. razreda in enemu učencu 5. razreda se je uspelo stuširati in preobleči v manj kot dveh minutah. Tudi ostali so bili zelo hitri, vsem se je uspelo urediti v manj kot štirih minutah. Po večerji smo pogledovali v nebo, kdaj bo treskanje prenehalo. Ko se je veter umiril in so se oglaševale le še posamezne kaplje, smo se z dežniki odpravili na avtobusno postajo na sladoled. Izkušnja hoje po ozkih ulicah v dežju nam bo ostala v spominu.
Zvečer so se učenci umirili ob branju zgodb in legend o Piranu, avtorjev Barbare Habič in Slavka Preglja. Vsi učenci so bili utrujeni in nekateri so po poslušanju zgodb hitro zaspali, drugi pa so bili prepolni vtisov in navdušenja nad drugačnim okoljem in kar niso mogli zatisniti oči.
Jutro se je za nekatere začelo pred šesto uro, sonce je naznanjalo lep dan, zato smo zgodnjo uro pred zajtrkom izkoristili za tek in temeljito jutranje razgibavanje na stadionu na vrhu Pirana.
Po zajtrku smo se odpravili na orientacijski pohod, na katerem smo doživeli najzanimivejše točke Pirana (1. OŠ Cirila Kosmača, 2. Mestna knjižnica, 3. Tartinijev trg, 4. Potapljaški muzej, 5. Benečanka, 6. Trg 1. maja, 7. Cerkev sv. Jurija, 8. Svetilnik, 9. Zelenjavni trg, 10. Muzej Sergeja Mašera, 11. Avtobusna postaja), o nekaterih smo brali prejšnji dan, zato so bile še toliko bolj zanimive.
V knjižnici nas je pričakala prijazna knjižničarka, ki nam je predstavila delovanje njihove ustanove, s poudarkom na prilagoditvah bralnih potreb glede na lokacijo (dvojezičnost, veliko turistov).
Imeli smo čudovito priložnost, da nam je g. Zorko Bajc, piranski župnik, razkazal notranjost cerkve sv. Jurija in pomembne objekte sakralne dediščine. Pod cerkvijo so se učenci potopili v arheološko jamo, kjer smo imeli možnost opazovati, kako je prvotno pogansko svetišče raslo skozi stoletja preko rimskega templja v današnjo stolno cerkev. Učenci so si z zanimanjem ogledali krajši video posnetek o obnovi posameznih sakralnih objektov, najbolj jim bo ostala v spominu obnova kipa sv. Mihaela, ki pirančanom že stoletja napoveduje vreme (vetrokaz).
Učenci so na orientacijskem pohodu izvedeli še, kdo je bil Giuseppe Tartini in zakaj je pomemben za pirančane. Tako za dekleta, kot za fante, je bila zanimiva romantična zgodba o Benečanki, beneški hiši, ki krasi Tartinijev trg.
Potepanje po Piranu je prijetno, saj se v primeru vročega sonca lahko kaj hitro umakneš v ozke, hladne ulice, še posebej pa so bili učenci veseli parkov, opremljenih s fontanami in skulpturami, kjer smo se ustavili, si odpočili in se sproščeno pogovorili.
Za konec smo se odpravili v Akvarij, kjer smo se potopili v podmorski svet, poln različnih živih bitij. Učenci so ob vodenem ogledu Akvarija spoznali in doživeli pestrost Jadranskega morja.
Po kosilu smo se uredili, pospravili prtljago in se odpravili proti domu. Naš postanek je bil še Vipava, kjer smo si na glavnem trgu privoščili priljubljen sladoled. Utrujeni, a polni lepih doživetij, smo se odpravili proti Črnemu Vrhu.
Učenci si želijo, da bi pouk večkrat izvedli v drugačnem okolju, kjer bi tudi prespali. Učiteljice pa smo prepričane, da je to možno ob dobrem sodelovanju učencev v drugačnih oblikah dela ter ob ustrezni podpori staršev učiteljem.
Zapisali Marija Rupnik Hladnik in Maja Mivšek
