Hvala, Drago

Pred štiridesetimi leti je na povabilo takratne ravnateljice Jožice Krapež Drago Kavčič začel svojo poklicno pot učitelja športa oz. postal je in ostal tudi še danes tovariš Drago. Vsi delavci šole smo bili vajeni, da je bil zraven pri vseh aktivnostih na šoli, bil je nepogrešljiv pri premikanju pohištva, napenjanju kovinske vrvi za zaveso, obešanju različne dekoracije, kuhanju jutranje kave in seveda vseh nalog, ki jih na majhni šoli opravi učitelj športa – pouk, organizacija športnih dni, izvedba tečaja plavanja in smučanja, izpolnjevanje SLO fit kartona.

In kar je najpomembnejše, in to je bilo vidno tudi danes, šport in športna borba kot izziv za zmago sta bila vedno prisotna v najbolj plemeniti obliki. Z učenci je, tako kot vsa poklicna leta, tudi danes ciljal na gol, metal na koš, zaplesal makareno. Različne izzive so mu zastavili učenci z obljubo, da gre lahko v »penzion«, če jih bo uspešno opravil. Zadnji izziv mu je s plezanjem po plezalnem drogu pripravil devetošolec Jernej. In na vrh plezalnega droga postavljena obešenka ni za Draga predstavljala nobene težave. Aplavz navdušenja sta požela oba.

Učenci so pod vodstvom učiteljic pri likovni umetnosti izdelali likovna dela na temo učitelj Drago. Danes je bila šola prava galerija. Vsa likovna dela bodo Dragu dana v obliki likovne mape. Morda še ena smešna. Prvošolčki so barvali pripravljeno sliko učitelja Draga in nekateri so mu dorisali lase.

Jutri bo nov dan. Dan za nove začetke. Dragu želimo, da mu zdravje dobro služi, da bo lahko dosegal cilje s kolesom ali pa kako drugače.

Drago, hvala za vse – za prijateljstvo, zanesljivost in modro besedo ob pravem času. Vedno si rekel, da nisi govorec in da ne govoriš oz. pišeš rad. Vsi, ki smo brali tvoje zapise na šolski spletni strani, vemo, da temu ni tako.

Le nekaj nisi uspel v vsem tem času. Dogovoriti se z vremenom. Pregovorno je bilo vreme slabo, ko si začel planirati športni dan. Vendar je današnje popoldansko druženje obsijalo tudi sonce. Drago, srečno.

Karmen Simonič Mervic