Vsaka dobra zgodba ima svoj konec. Svojega so devetošolci zapisali v letošnjem letu z naborom dogodkov in doživetji, ki se pritičejo slovesu od osnovnošolskih klopi.
V petek, 9. 6. 2023, smo se odpravili na končni izlet, ki je še do zadnje minute izgledal negotov. Vendar pa smo se opogumili in odšli na lov na sanje med oblake nad Gorenjsko. Najprej smo si pobližje ogledali letališče Lesce. Tam so nam predstavili zgodovino slovenskega letalstva, letala, helikopterje in kako izgleda servisiranje letečih strojev. Sledil je adrenalinski spust na poletnem sankanju po Straži pri Bledu, kjer so učenci in učenke tako uživali, da smo se skupaj odločili jim privoščiti še dvoje dodatnih voženj. Po adrenalinu ob dotiku s tlemi pa so učenci in učenke doživeli še panoramski polet nad Blejskim jezerom. Priložene fotografije so nam posodili učenki Tinkara in Alja. Ko smo bili zopet vsi na trdnih tleh smo se ustavili še na težko pričakovanem obroku v restavraciji McDonald’s, nakar smo se napotili nazaj v Črni Vrh.
V sredo, 14. 6. 2023, je sledila valeta. Brez da bi razkrili preveč kaj se je dogajalo v zakulisju, bomo povedali le to, da je dan potekal pestro v pripravah na večerno prireditev. Težko je ubesediti občutke, ko so izza vrat devetošolci gledali publiko in smo se skupaj z njimi tresli od treme – čisto po nepotrebnem, saj so učenci in učenke izvedli program brez težav in poželi aplavze za ples, recitacijo, in vse vmes. Še enkrat se resnično zahvaljujemo vsem, ki ste se prireditve udeležili.
Četrtek, 15. 6. 2023, je bil zadnji osnovnošolski dan za učence in učenke 9. razreda. Po šoli je paradiral cvek, šolske table so bile okrašene z enicami, vsi na šoli pa so bili povabljeni na krst osmošolcev in predajo ključev. Ob sklecih, plesu, petju in sladoledu so letošnji devetošolci predali ključa, katera so celotno leto skrbno varovali v učilnici angleščine. Slabi dve uri po predaji ključev pa so se fantje in dekleta napotili naprej v svet – svojo zgodbo so namreč zaključili na Osnovni šoli Črni Vrh, sedaj pa že pišejo nova poglavja svojega življenja.
Komaj čakamo, da v prihodnosti preberemo kakšno dobro knjigo.
Za slike se zahvaljujem tudi spremljevalki Maji Mikuž.
Zapisal: Primož Čibej
