Pred leti sem šolsko knjižničarko prosila, če lahko naroči knjigo Vihar v meni, ker se mi je vsebina zdela zelo primerna za devetošolce. Takrat nam zaradi časovne stiske knjige ni uspelo obravnavati, zato sem se zanjo ponovno odločila letos. Devetošolcem sem na izbiro ponudila omenjeno knjigo, zraven pa dodala še knjigo Koliko še? pisateljice Janje Vidmar.
Knjigi imata veliko skupnih izhodišč, kar sem izkoristila pri obravnavi. Obe namreč govorita o najstnikih – prva o devetošolcih, ki se pripravljajo na valeto, druga pa o mladostnikih, ki se na lastno željo ali kazensko odpravijo na pohod po otoku Krk. V obeh knjigah se soočajo s težavami sodobnih najstnikov – pretirana samovšečnost in želja po popolnosti, medvrstniško nasilje, ločitev staršev ipd.
Učence sem pri prvi uri obravnave prosila, naj na analogni Padlet (beri: listek) zapišejo svoje mnenje o prebrani knjigi. Pričakovala sem, da bodo njihovi odzivi iskreni in utemeljeni. Kaj je nastalo, lahko preberete v galeriji. Sledil je argumentiran pogovor o tem, kaj knjigi sporočilno prinašata in kaj jih je kot bralce najbolj nagovorilo, presenetilo, morda navdušilo.
Ker knjiga Vidmarjeve opisuje doživljanje najstnikov na pohodu po Caminu Krk, sem prosila sodelavko, go. Fajdiga, da nam v sliki in besedi predstavi svojo pot, ki jo je prehodila nekaj časa nazaj. Tako so si učenci lažje predstavljali, kako pot izgleda in kaj te na njej čaka. S seboj je prinesla tudi knjižnico z žigi, ki jih je zbirala na poti, zemljevid poti in Jakobovo školjko. Polurna predstavitev je minila, kot bi mignil.
Učence je nato čakal še zadnji del; zaradi nenehnega stika z družabnimi omrežji – tako najstniki v knjigi kot naši otroci v resničnosti – so morali izdelati analogni Instagram profil ene od književnih oseb iz prebranega romana. Nastali so čudoviti izdelki, iz katerih lahko s skoraj nič besedami, a veliko ilustracijami izvemo, kakšni so junaki.
Tak način obravnave je učencem omogočil, da so literarna svetova obeh romanov primerjali z lastnimi izkušnjami, hkrati pa razvijali kritično razmišljanje in ustvarjalnost. Pokazali so, da knjige še vedno nagovarjajo mlade bralce, če jim za to ponudimo priložnost. Nam, učiteljem, pa takšne izkušnje vedno znova potrjujejo, da je vredno poseči po literaturi, ki odpira prostor za pogovor, razmislek in razumevanje sveta mladostnikov.
Zapisala: Jana Peternel
