Mesec pisanja na roko

Razvoj informacijske tehnologije in porast rabe računalnika, tablic in telefonov za namen pisanega komuniciranja je privedla do izpodrivanja pisanja z roko. Pisanje z roko pa je spretnost, ki jo razvijamo z vajo. Ko pišemo bolje delujejo naši možgani, informacije, ki jih zapišemo z roko se v spominu obdržijo dlje časa, utrne se nam več idej in lažje ohranjamo pozornost. Namen akcije je bil ozavestiti o pomenu pisanja z roko, vzpostaviti pozitiven odnos do pisanja z roko, poudariti pomen neponovljivosti pisave posameznika, spodbuditi razvoj fine motorike in spodbuditi izražanje spoštovanja.

Pri pisanju smo bili pozorni na poteznost, držo pisala, sedenje, razmak med črkami, obliko črk, orientacijo na listu, čitljivost, estetskost, natančnost, pravopis, primerno vsebino. Prvošolci so v mesecu pisanja na roko usvojili šest velikih tiskanih črk. Vadili so pisanje črk V, O, K, L, R in U. S prstom so jih risali po zraku, po klopi, po hrbtu sošolca, v zdrob in mivko, s kredo na tablo, z mokro gobo na tablo. Drugošolci so prav tako posvečali veliko pozornosti ustreznemu zapisu črk, pisali so po nareku in prosta besedila. V tretjem razredu so učenci napisali pisma za sovrstnike s hudimi boleznimi, saj so pisma napisana na roko bolj osebna. V četrtem razredu so učenci poleg pisanja zgodb in spisov ustvarjali tudi malo drugače in sicer s pisanjem znakov na glino. Petošolci so prav tako v zadnjem mesecu zapisovali različna besedila in domišljijske zgodbe. Učenci predmetne stopnje pa so poleg pisanja besedil, spisov in opisov posebno pozornost dajali dejanskemu pisanju s pisanimi črkami. Ravno pisane črke se pričnejo v višjih razredih zaradi različnih razlogov (ki so znani le učencem) počasi izmikati in zamenjajo jih male tiskane ali pa celo velike tiskane črke. Pisane črke niso ustreznejše le zaradi hitrejšega zapisa, pomagajo namreč tudi pri kognitivnem razvoju, povezuje občutke, nadzor gibov in razmišljanje.

Pri kaligrafskem krožku pa pisanju na roko pozornost posvečajo že celo leto in ne le v tem mesecu.

Zapisala: Tadeja Bonča