KONTAKT
05 3743 652
Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šole ter v tem okviru tudi temeljni cilj svetovalne službe v šoli je optimalni razvoj otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo.
Svetovalna služba v šoli deluje z osnovnim namenom, da bi bili vsi posamezni udeleženci v šoli in vzgojno-izobraževalna ustanova kot celota čim bolj uspešni. Na podlagi svojega strokovnega znanja se preko svetovalnega odnosa vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno- izobraževalnega dela v šoli s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli (učenci, učitelji, vodstvom šole in starši) in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami. Temeljne funkcije svetovalne službe so svetovanje, posvetovanje in koordinacija. V šoli se na svoj posebni način preko svetovalnega odnosa vključuje v procese dogovarjanja, sodelovanja, povezovanja in pobude.
S svetovalno službo se prvič otrok sreča ob vstopu v osnovno šolo in ostane njegov sopotnik do konca osnovnošolskega izobraževanja, ko je pred njim odločitev o nadaljevanju šolanja. Šolska svetovalna služba je na tej poti spremljevalec, ki poskuša pristopiti, ko nastanejo težave, zmanjka moči, se zazdi, da se vse rešitve izmikajo.
Šolska svetovalna služba se enakovredno vključuje v delovanje šole pri razreševanju pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj. Povezuje se z ustanovami, v katerih nudijo usposobljeni strokovnjaki staršem in otrokom poglobljeno pomoč.
OPIS SVETOVALNE SLUŽBE
Eden temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja, ki je tudi temeljni cilj svetovalne službe, je zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično, narodno pripadnost, jezik ter telesne in psihične značilnosti oz. razvojne posebnosti. Ta cilj dosega z zagotavljanjem varnega, spodbudnega in vključujočega vzgojno-izobraževalnega okolja.
Pri delovanju svetovalni delavec upošteva razvojne in pedagoške potrebe vseh otrok in mladostnikov ter specifične potrebe posameznih otrok in mladostnikov na vseh petih področjih svetovalnega dela:
- skupina specifičnih potreb, izzivov ali težav prepoznamo pri otrocih in mladostnikih, ki imajo posebnosti v razvoju, npr. otroci s posebnimi potrebami in nadarjeni;
- skupina specifičnih potreb, izzivov ali težav otrok in mladostnikov lahko izvira iz socialnega okolja, iz katerega izhajajo. Gre za otroke in mladostnike, ki izhajajo iz družin z nizkim socialno-ekonomskim in kulturnim statusom,
- otroke in mladostnike z obremenjujočo izkušnjo (npr. smrt v družini, bolezni, nesreča),
- otroke in mladostnike iz okolja s številnimi kompleksnimi in pogosto med seboj prepletenimi psihosocialnimi stiskami, vzgojnimi in drugimi izzivi (npr. otroci z izkušnjo zanemarjenosti, nasilja ali zlorab, konfliktne razveze staršev, prehodi v rejniške družine, odsotnost staršev, družine, ki se veliko selijo),
- otroke in mladostnike iz drugih govornih in/ali kulturnih okolij (npr. tujci, romske družine).
Temeljna naloga svetovalne službe je, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno ukvarjanje s pedagoškimi, psihološkimi in socialnimi vprašanji v vzgojno-izobraževalnem zavodu.
Svetovalna služba si prizadeva za doseganje ciljev s tremi med seboj povezanimi in prepletenimi vrstami dejavnosti, in sicer z razvojnimi in preventivnimi dejavnostmi ter dejavnostmi pomoči.
- Razvojne dejavnosti svetovalne službe so del razvojnih nalog vzgojno-izobraževalnega zavoda, s pomočjo katerih svetovalna služba sodeluje pri spremljanju in ugotavljanju obstoječega stanja, načrtovanju sprememb in izboljšav v vzgojno-izobraževalnem procesu ter vodenju in/ali koordiniranju različnih razvojnih in inovativnih projektov. V razvojnem delu je svetovalni delavec prisoten v začetnem obdobju uvajanja novosti. Z integracijo novosti v delovanje zavoda postopoma prepušča posamezne naloge ostalim strokovnim delavcem do popolne implementacije.
- Preventivne dejavnosti svetovalne službe, ki so preverjene in dokazane kot učinkovite, so usmerjene v preprečevanje pojavljanja neželenih izidov pri posameznikih ali skupinah, v zmanjševanje ali odstranjevanje dejavnikov tveganja z vzpostavljanjem varnega, spodbudnega in vključujočega vzgojno-izobraževalnega okolja.
- Dejavnosti pomoči obsegajo različne aktivnosti (pomoč pri učenju, vzgojno spremljanje) in neposredno psihosocialno pomoč za potrebe posameznika ali skupin. Pri tem svetovalni delavec sodeluje z drugimi strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnem zavodu in zunaj njega.
Svetovalna služba je enako dostopna vsem udeležencem v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Prizadeva si, da je njena podpora razvidna in dostopna vsem udeležencem.
Vzpostavljanje in vzdrževanje sodelovalnega in svetovalnega odnosa temelji na:
‒ prostovoljnosti vstopa,
‒ začetnem dogovoru o sodelovalnem in svetovalnem procesu z namenom vzpostavljanja medsebojnega spoštovanja, zaupanja, razumevanja in doseganja ciljev svetovanja;
‒ ustvarjanju in ohranjanju zaupanja, kar je proces, ki vključuje doslednost, zanesljivost, uresničevanje obljubljenega, potrpežljivost, upoštevanje in sprejemanje različnih mnenj, posameznikovih izkušenj in čustev, individualnih razlik, aktivno poslušanje, jasnost, iskrenost in odprtost v komunikaciji, postavljanje vprašanj;
‒ zaupnosti vsebine sodelovalnega ali svetovalnega odnosa pri čemer se spoštuje tudi pravila varstva osebnih podatkov;
‒ aktivni udeležbi otroka oz. mladostnika in drugih posameznikov,
‒ celostnem pristopu.
Cilj svetovalne službe je skrb za optimalni razvoj vseh učencev. Svetovalni delavec v vzgojno-izobraževalnem zavodu deluje, sodeluje in pomaga pri spodbujanju celostnega razvoja učencev, pri tem pa skrbi tudi za zagotavljanje dobrobiti/blagostanja. Pri skrbi za celostni razvoj učencev je ključno zavedanje in upoštevanje individualnih razlik med učenci tako z vidika psiholoških značilnosti kot značilnosti njihovega družinskega in širšega socialnega okolja, iz katerega prihajajo.
Šolski uspeh (ali neuspeh) ima pomemben vpliv tako na funkcioniranje učenca, njegovo družino, sistem šole in posredno na širšo družbo, zato ga je treba razumeti in obravnavati kot pomemben varovalni (ali rizični) dejavnik v razvoju. Še posebej to velja za učence z težavami v razvoju in učence s specifičnimi potrebami, izzivi in težavami.
Svetovalni delavec z namenom razvojnega in preventivnega delovanja oz. neposrednega zagotavljanja pomoči individualno ali skupinsko svetuje in sodeluje z otroki in mladostniki, vzgojitelji in učitelji, vodstvom ter drugimi zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnem zavodu, s starši, zunanjimi ustanovami in drugimi kompetentnimi strokovnjaki.
