Velikokrat se zgodi, da pri urah slovenščine zmanjka časa za poustvarjanje, saj je učni načrt zelo obsežen in nam ne dopušča veliko ustvarjalne svobode. Zato sem še toliko bolj vesela, ko učenci najdejo voljo in željo, da pokažejo svojo pisateljsko žilico. Tako je pri eni izmed ur slovenščine nastal spodnji zapis devetošolk, ki sta v obliki dnevnika zapisali ljubezensko zgodbo Romea in Julije. Prijetno branje vam želim.
Jana Peternel
Romeo … prisezi, da si ljubi moj …
Verona, 4. april 1197
Topla poletna noč je bila in pripravljala sem se, da na ples v maskah bom odšla. Oblečena sem bila v obleko iz zlata. Kljub temu da maska prekrivala mi je ves obraz, prepoznala me je skoraj vsa vas.
Oče me opozoril je, da snubcev veliko bo bilo, ki prosili bodo za mojo roko. Z vsakim sem zaplesala ter se lažno zasmejala, a le eden pravi je bil, ki je pogled namenil mi. Ko do mene prišel je ter se nežno nasmehnil, ‘prašal le za ples je. Seveda, jaz takoj sem privolila in se v njega zaljubila. Zvečer, ko v sobo sem stopila, ugotovila sem, v koga sem se zaljubila. Pod oknom zaslišala sem šum, bil je Romeov pogum. Tega večera sva se odločila, da naslednji dan se bova poročila.
Verona, 5. april 1197
Jutro bilo je prelepo, saj vsi še spali so. Z Romeom do meniha odhitela sva, tam za moža vzela sem ga. Zunaj zaslišala sem hrup, bil je obup. Romeo in predrag bratranec bojevala sta se. Solza se je spustila, ko bratranca sem ‘zgubila. Krivico Romeo je storil in se od mene za vedno poslovil.
Verona, 6. april 1197
Jutro je bilo še vedno objokano in žalostno. Moj oče sporočil mi je, da poročiti morala bi se. Možiti se nisem hotela, saj Romeu bila sem žena. Oče za to zmenil se ni, še vedno me je hotel poróčiti. Do meniha sem odšla, lažni strup dobila ter se naslednji dan ponovno zbudila. Ko razgledala sem se, Romeo ob meni ležal je.
Avtorici Andrea in Nika
