Športni dan, 12. 9. 2023

Pohod v visokogorje – Viševnik

Vsaka stvar se enkrat konča in tako se je zaključila tudi zgodba nekega planinskega čevlja, ki je na današnjem pohodu na Viševnik dočakal svoj žalostni konec …

Najprej pa se moramo vrniti na začetek današnjega športnega dne. Ta je bil namenjen že tretjemu pohodu v visokogorje zapored. Za tokratni cilj smo si izbrali Viševnik, dvatisočak, ki stoji v osrčju Julijskih Alp. Z vrha Viševnika je razgled res čudovit; še zlasti očara pogled na Triglav, ki ga vidimo pred sabo v vsej svoji lepoti.

Z učenci 8. in 9. razreda OŠ Črni Vrh smo se tako v zgodnjih jutranjih urah naložili na udoben avtobus in se brez večjih pretresov, ki se običajno dogajajo na ljubljanski obvoznici, v predvidenem času pripeljali do Pokljuke. Skok iz avtobusa in pogumno v hrib. Pot je bila od začetka lepa, ampak se je v kratkem postavila pokonci in to zelooo pokonci. Klanec pred nami je dal jasno vedeti, kdo je med počitnicami vzdrževal telesno kondicijo in kdo malo manj. Kljub vsemu smo z nekaj krajšimi in tudi nekaj daljšimi postanki prisopihali do vrha. Naj omenim, da smo spotoma srečevali druge pohodnike, ki se niso mogli načuditi dejstvu, da smo uspeli toliko otrok pripeljati v hribe.

Postanek in okrepčilo na vrhu sta nam dala novih moči za spust nazaj proti Pokljuki. Spust zaradi strmega terena sploh ni bil najbolj enostaven in je terjal veliko pozornosti, ostale posledice spusta pa se bodo še pokazale v naslednjih dneh v obliki bolečih mišic in otiščancev.

Pred vkrcanjem na avtobus je med spremljevalnimi učitelji padla ideja, da bi učence navajali na »abstinenco« od mobilnega telefona. Rečeno – storjeno. Pred vstopom na avtobus so učenci s težkim srcem oddali svoj telefon, nabralo se jih je za polno vrečko. Učencem smo v zameno predlagali, da naj čas vožnje namenijo pogovoru ali počitku.

In če se vrnemo k uvodu in planinskemu čevlju, ki je dočakal svoj konec …

Stvari se končujejo tako ali drugače. Danes je svoj konec dočakal čevelj, jutri bo na vrsti kaj drugega, saj nobena stvar ne traja večno.

Zapisal: Drago Kavčič