Učenci 4. razreda so uro likovne umetnosti namenili Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Na nekoliko drugačen način so spoznavali sestavine in se še bolje zavedali njihovega pomena. Tradicionalni slovenski zajtrk je že dolgo del naše kulture in vsakdana. Zajtrk, ki vključuje maslo, med, kruh, jabolko in mleko, ni samo okusen, ampak tudi zdrav. Vsaka sestavina ima svojo pomembno vlogo pri ohranjanju dobrega zdravja, zato je pomembno, da se zavedamo, kako pomembno je, kaj zaužijemo na začetku dneva. Dan je pomembno začeti z zajtrkom, ki telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi. Zajtrkovanje pozitivno vpliva na učenje, saj se izboljša reševanje kompleksnih nalog, logično sklepanje in aritmetika, reševanje problemov, pozornost ter spomin.
Z risanjem so ustvarili vizualno podobo tega, kar predstavlja zdrav zajtrk. Učenci so z veseljem risali sestavine s tušem, nato pa so jih pobarvali. Svoje izdelke so razstavili na šolskem hodniku, kjer so pritegnili pozornost vseh, ki so hodili mimo. Na ta način so ne le popestrili šolski prostor, temveč tudi širili zavedanje o pomenu zdrave prehrane.
Zapisala: Marija Rupnik Hladnik
PEKARNE
Tretješolci so uvodoma poslušali in brali pesem Pekarne, nato pa so poslušali, kako speči najboljši kruh.
Miške živijo v mišjem mestu. Kaj počnejo, so učenci izvedeli v pesmi, ki jo je napisal Feri Lainšček. Sedem mišjih pekov ponoči, ko mesto spi, zamesi testo. Potrebujejo belo moko, kvas in vodo. Iz testa oblikujejo štruce, mišje žemlje, slane preste in rogljiče. Vse dobrote so pečene do jutra, ko se prebivalci mesta zbudijo. Po ulicah diši po sveže pečenem kruhu. Vonj je tako omamen, da se mu je težko upreti. Meščani gredo v pekarno in kupijo pekovske izdelke.
»Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga.«
Kruh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa. Skoraj vedno je v testu prisotna tudi sol. Pri nekaterih vrstah kruha se osnovnim sestavinam pridružijo še začimbe in cela zrna, katera včasih služijo tudi okraševanju.
Kruh iz pšenične moke
Beli kruh iz pšenične moke je imel nekoč posebno vrednost, saj je bil merilo višjega socialnega statusa in blaginje. Revnejši ljudje so si ga lahko privoščili le ob posebnih priložnostih. Takrat je predstavljal najboljšo jed oziroma celo neke vrste “sladico”. Danes pa si ga lahko privoščimo vsak dan.
SESTAVINE
1 kg pšenične bele moke tip 500
40 g svežega kvasa (1 kocka)
7 dl mlačne vode
20 g sladkorja (1 zvrhana žlica)
18 g soli (1 ravna žlica)
POSTOPEK
V skledici z vilicami zdrobimo kvas in ga zmešamo z eno žlico moke, sladkorjem in 1 dl mlačne vode, da nastane kvasec. Pustimo, da kvasec vzhaja na toplem mestu. V večjo skledo presejemo preostalo moko in na sredini naredimo jamico. Moko po robu solimo, v jamico pa vlijemo kvasec in mlačno vodo. Iz vseh sestavin zamesimo testo. Mesiti začnemo tako, da z roko najprej samo premešamo vse sestavine. Testo nato gnetemo toliko časa, da se lepo loči od posode in rok. Ugneteno testo pomokamo, pokrijemo s čistim prtičem in pustimo, da na toplem mestu vzhaja od 20 do 40 minut. Iz vzhajanega testa oblikujemo štruco ali hlebec in pustimo, da ponovno vzhaja v pomokanem peharju ali na pekaču. Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Vzhajano testo po vrhu dvakrat ali trikrat zarežemo z nožem, postavimo v pečico in pečemo od 50 do 60 minut. Po približno 10 minutah temperaturo pečice znižamo na 180 stopinj Celzija. Za lepši lesk in mehkejšo skorjo lahko testo pred peko premažemo z mlačno vodo ali pa na dno pečice postavimo manjšo nizko posodo z vodo.
Pečen kruh položimo na rešetko, pokrijemo s prtičem in počakamo, da se ohladi.
https://www.kulinarika.net/recepti/kruh/moj-domaci-kruh/4440
Prav kmalu bo po sveže pečenem kruhu zadišalo tudi v učilnici 3. razreda.
Zapisala: Ivanka Erjavec
ZAJTRK NAS POVEZUJE
Zajtrk je obrok, ki doma povezuje družino, v šolskem okolju pa lahko povezuje učence različnih starosti. Prvošolci in drugošolci so se pri pripravi na tradicionalni slovenski zajtrk združili že v sredo in si skupaj ogledali posnetke Ribiča Pepeta, ki predstavi sestavo in tradicionalne sestavine zajtrka.
Druženje so nadaljevali v petek, ko so zajtrkovali pri združenih mizah in se nato posvetili sestavinam zajtrka. Vsako sestavino so zapisali, na posamezne črke v besedi pa iskali sličice besed, ki se začnejo na isti glas. Nastali so plakati, ki združujejo znanje drugošolcev in veščine sodelovanja prvošolcev.
Učenci prvega razreda so v jutranjem varstvo barvali pobarvanke na temo tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Zapisala: Tina Bajc Hlad