Da bi kar se da povezano in družabno potekalo dogajanje dveh dejavnosti, smo se odpravili na lokacijo, ki predstavlja zadosten športni izziv in združuje trajnostno mobilnost z naravnimi danostmi bližine doma.
Popotovanje smo pričeli po učni poti ob reki Hubelj nad Ajdovščino. Od izvira reke se nam je v serpentinah markirana planinska pot vzpenjala 625 m višje vse do Otliškega okna. Po kilometru in pol nadaljnje poti v smeri jugovzhoda so se mlajši poslovili od starejših učencev. Krenili so v smeri Sinjega vrha in se popoldne nastanili v taborniškem domu v vasici Kovk, starejši pa smo nadaljevali po Poti po robu še nadaljnjih 8,5 km. Mišice so že dobile pravi ritem, za nami sta bila dva postanka za malico. Zato smo izmenjavali tek in hojo, si vmes zapeli in šele proti koncu slikovite razgledne poti spet malicali. Slehernik si je dokazal, da zmore vzdržno hojo in da mu teren narekuje ritem, potem ko je telo dobro ogreto.
Z naravoslovnega dne so se mlajši učenci naslednjega dne vrnili nekoliko utrujeni. Dvodnevna pot pod njihovimi nogami jih ni pustila ravnodušne. Glede na slabše prespano noč v domu skoraj z gotovostjo vemo, da so bili veseli spet spanja v domači postelji in navdušeni nad vsem, kar je ponudilo domače ognjišče. Da so se imeli prav fino, pa razberemo iz izjav, ki so jih dali po povratku.
»V ponedeljek smo se z avtobusom odpravili v Ajdovščino. Ko smo prispeli, smo se odpravili po čudoviti učni poti, ki vodi od športnega centra Pale do čudovitega izvira Hublja ob Bike parku Ajdovščina. Lepota Hublja nas je očarala, tako da smo tam naredili kratek postanek. Od tam smo se odpravili po strmi tehnično zahtevni poti do roba.« Rok
»Bilo je zanimivo, ker si nisem mislil, da obstaja pot, po kateri smo hodili. Zabavno je bilo tudi takrat, ko smo prespali v taborniškem domu na Kovku.« Maks
»Hoja navzgor je bila rahlo bolj naporna kot sem si mislila, a razgled je bil res lep. Naslednji dan so me že na začetku rahlo bolele noge, zato je bilo hoditi težje. Spati je bilo na začetku težko, ker nisem bila vajena takšnega vzglavnika, tako da sem bila malo zaspana. Je bilo pa res zelo lepo biti dva dni s prijatelji. Narava je bila res čista in malo mi je žal za ostale, ki so samo govorili in nič gledali okoli sebe. V spalkah je bilo zelo zabavno spati. Ni bilo sicer tušev. Med obroki so tekali polhi po strehah in po žicah. To je bilo zelo luštno.« Auria
»Veliko smo hodili, a mi je bilo zelo všeč. Zelo zanimiva sta mi bila razgleda z Otliškega okna in Sinjega Vrha. Ko smo hodile, smo si s prijateljicami povedale veliko smešnih in nesmiselnih zgodb. Ko smo prispeli v dom smo s prijateljicami začele tekmovati v teku po hribu, saj nam je postalo dolgčas. Naš rekord je bil 10 sekund.« Urška
»Všeč mi je bilo, da smo šli in hodili še kar hitro. Dobili smo za jest in nekaj hrane je celo ostalo. Dol smo prišli vsi v redu.« Jernej
»Všeč mi je bilo, ker sem se lahko družila s prijateljicami in da smo se lahko celo pot pogovarjale. Ni mi bilo všeč, da je bilo zjutraj zelo mrzlo.« Zala
»Šli smo na pohod. Hodili smo dolgo časa. Ko smo prišli do doma smo pojedli kosilo in se začeli igrati. Igrali smo ragbi. Noč ni bila prav tiha. Naslednji dan sta nas gospa Lojzka in Nevenka vodili do Črnega Vrha. Šel sem mimo svoje hiše in končno, utrujen prišel na cilj.« Lenart
»Bilo mi je zelo fajn, ker smo šli na Otliško okno in da smo prespali v taborniškem domu. Všeč mi je bilo, da smo bili do večera zunaj, ker smo igrali ragbi. Všeč mi je bilo spanje, ker smo se do devetih lahko pogovarjali. Tudi drugi dan je bil zanimiv, ko smo hodili do šole. Všeč mi je bil razgled na Zadlog.« Aljaž
»Všeč mi je bilo, ko smo s prijatelji igrali ameriški nogomet. Zelo všeč mi je bilo tudi, da smo spali v spalnih vrečah. Zdi se mi, da še nikoli v življenju nisem toliko prehodil. Ob koncu pohoda so me bolele noge.« Erik
»Na pohodu mi je bila zelo všeč hoja, ker rad hodim in nabiram kondicijo. Všeč mi je bila družba, ker imam iz sedmega največ prijateljev. Fino je bilo, ker smo imeli veliko prostega časa in smo se družili. Še bolj mi je bila všeč hrana – hvala kuharice. Fino bi bilo, če bi lahko bili več časa v sobah. Hvala za športni dan, upam, da se bo še kdaj ponovil.« Dane
Zapisala: Špela Šemrl
