Stanovalci Doma starejših Črni Vrh in zaposleni so nas v sredo, 10. 4. 2024 povabili v svojo sredino in učencem omogočili, da so pokazali svoje spretnosti, znanje in delovanje. V njihov prostor smo vstopili z velikim spoštovanjem in mislijo, da bo obisk otrok, v njihov dom in srca prinesel mladost in radost.
Prišla je pomlad in z njo barviti travniki, cvetoča drevesa in zeleni gozdovi. Pomlad je pisana, pisano pa je tudi otroštvo in dejavnosti, ki jih izvajamo v šoli.
Učenci od 1. do 4. razreda so se predstavili z barvitim in razigranim programom. V združenem zboru so odpeli venček slovenskih ljudskih pesmi, k petju pa smo povabili tudi starejše in zaposlene. Peli smo sledeče pesmi: Pleši, pleši, črni kos, Lisička je prav zvita zver, Izidor ovčice pasel, Igramo se, igramo se, Jaz pa grem na zeleno travco.
Predstavil se je tudi vsak razred posebej. Prvošolci so ob domiselno izdelani ilustraciji pripovedovali pesem Boštjana Gorenca Pižame Kaj se skriva očku v bradi, nato pa so s preprostimi glasbili ritmično spremljali pesem Carnivalito. Drugošolci so svoj program oblikovali po navdihu Pike Nogavičke – najmočnejše deklice na svetu.Učenci tretjega razreda so se predstavili s pesmimi slovenskih avtorjev. Deklamirali so pesmi Zlata ladja (Kajetan Kovič), Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel), Pekarne (Feri Lainšček) in Lipica (France Prešeren). S svojimi besedami pa so opisali pomlad.Četrtošolci radi poslušajo pravljice. Predstavili so se z dramatizacijo Rodarijeve pravljice Če dedek ne zna pripovedovati pravljic, Matic pa je prebral svojo avtorsko pravljico Prašič in njegova sreča.
Na koncu prireditve smo udeležencem prireditve podarili ročno delo učencev podaljšanega bivanja – cvetlico iz papirja in z roko napisano pojočo misel S. Browna »Ob prvih pomladnih cvetovih mi vedno zapoje srce.«
Zapisali: Tina Bajc Hlad in Ivanka Erjavec
