Brižinski spomeniki veljajo za najstarejši ohranjeni zapis v slovenskem jeziku. Zapisani so bili v pisavi, imenovani karolinška minuskula, ki je nastala v 8. stoletju na pobudo Karla Velikega. Prvi del imena se tako imenuje po njem, minuskula pa pomeni mala črka. V 14. stoletju je bil napisan Celovški ali Rateški rokopis, v začetku 15. pa še Stiški. Oba sta bila zapisana v gotici. V tej pisavi sta napisani tudi prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja.
Vse omenjeno spoznavajo učenci v 9. razredu. Snov je za marsikoga težka in nezanimiva, zato je padla ideja, da bi uro slovenščine združili s krožkom kaligrafije (gr. kalos pomeni lepo in gr. graphein pisanje, zato predstavlja kaligrafija zvrst ali umetnost lepega pisanja), kjer bi se učenci spoznali z osnovami pisanja gotice in s tem mogoče koga navdušili za branje starejših besedil. Ga. Petkovšek je priskrbela kaligrafska peresa za vse učence, pripravila abecedo v gotski pisavi in učencem pokazala nekaj fotografij več stoletij starih besedil.
Kar nekaj devetošolcev se je med osnovnošolskim izobraževanjem že srečalo s kaligrafijo, zato nekaterim držanje pisala in pisanje umetelnih črk ni predstavljalo večjega izziva. Spet drugi so morali zavihati rokave, da so lahko napisali nekaj najlažjih črk (npr. i, r, n). Spretnejši so napisali tudi kakšno besedo ali svoje ime. Ob koncu je učiteljica vse učence prijazno povabila h krožku in se zahvalila za možnost, da je smela predstaviti tudi ta del umetnosti.
Zapisala: Jana Peternel
