Kako dobro poznamo življenje in delo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna? To so se spraševali učenci 8. in 9. razreda, ki so se na kulturnem dnevu z naslovom Po Prešernovi poti odpravili na potep po krajih, ki so pomembno zaznamovali pesnikovo življenje in slovensko kulturno zgodovino.
Prva postaja je bila Ljubljana, kjer so spoznavali najbolj ustvarjalno obdobje Prešernovega življenja. Ustavili so se na pomembnih mestih, med drugim na Prešernovem, Starem in Pogačarjevem trgu, pot pa jih je vodila tudi do trnovske cerkve. Prav tam se je pesniku ob pogledu na Julijo Primic v srce vtisnila ljubezen, ki jo je ubesedil v znamenitih verzih: »V srce mi padla iskra je ognjena, ki vgasni’t se ne dá z močjo nobeno.«
Pot jih je nato vodila v Kranj, kjer je Prešeren preživel zadnja leta svojega življenja. Ogledali so si njegovo odvetniško pisarno in domovanje, v katerem je živel tudi s sestro Katro. Posebno pozornost je pritegnil mogočen bronasti kip pesnika, ki stoji pred vhodom v Prešernovo gledališče.
Posebno doživetje je predstavljal obisk Vrbe, Prešernovega rojstnega kraja. Učenci so si ogledali njegovo rojstno hišo, ki je po dveh letih prenove februarja znova odprla svoja vrata. Ob pripovedovanju o pesnikovem otroštvu in življenju pri Ribčevih so si lažje predstavljali čas, v katerem je odraščal, ter spoznali, da je njegova družina sodila med premožnejše kmečke družine v vasi.
Ob koncu dneva so učenci presenetili s svojo ustvarjalnostjo. Napisali so lastne pesmi, s katerimi so dokazali, da se v njih skrivajo čisto pravi pesniki, za piko na i pa so v sobi, kjer so zapisani Prešernovi verzi, zapeli še Kreslinovo uglasbitev pesmi O Vrba in s tem sklenili dan, posvečen našemu največjemu pesniku.
Zapisala: Jana Peternel
