Po poteh veličastnega Dubaja

Na naši šoli smo ljudje različnih želja, interesov in poklicev. Nekateri sodelavci v prostem času počnejo marsikaj zanimivega in taka je tudi naša tajnica, ga. Šlabnik Santiago, ki mi je v enem izmed pogovorov razkrila, da zelo rada potuje. Ker vem, da rada tudi piše in govori, sem jo postavila pred izziv in jo prosila, če bi devetošolcem predstavila enega izmed svojih zadnjih potovanj, saj je v 9. razredu v učnem načrtu kot obvezna besedilna vrsta predstavljen tudi potopis.

Prejšnji teden je na vratih učilnice visel plakat, ki je vabil učence 9. razreda na potopisno predavanje. Tako so imeli v teh dneh priložnost spoznati, kako je preživeti teden dni v Dubaju, vmes pa za en dan skočiti še do Omana in Abu Dabija.

Ga. Šlabnik Santiago jih je najprej poučila, kako se sama pripravi na potovanje ter na kaj je pozorna pred odhodom. Nato jim je predstavila življenje in običaje Dubajčanov ter njihove največje znamenitosti. Povedala je, da je letališče, kjer je pristala, tako veliko, da je od točke za vkrcanje do samega letala potrebovala pol ure vožnje, kar je za nas, ki živimo v tako majhni državi, nepojmljivo. Učence so zelo zanimale tudi razkošne stavbe, ki jih v Dubaju ne manjka, safari po puščavi rdečega peska in ena največjih nenavadnosti, tj. pokrito smučišče, ki ga je naša predavateljica tudi preizkusila. Ko je bila septembra v Dubaju, je bilo zunaj 40 ˚C, na pokritem smučišču pa – 6 ˚C.

Ob koncu je dejala, da so nasmeh, prijaznost in spoštovanje stvari, ki so razumljive po celem svetu in odpirajo vrata povsod ter da smo po svetu dobrodošli tudi, če ne znamo vseh jezikov, pomembno je le, da izkažemo spoštovanje do ljudi in dežele, kamor prihajamo.

Zapisala Jana Peternel